Kaj je nevromarketing?
Nevromarketing je relativno nova interdisciplinarna veja znanosti, ki združuje področja nevrologije, psihologije in ekonomije. Vključuje skeniranje možganskih aktivnosti ter nekaterih bioloških in fizioloških procesov, rezultati pa so usmerjeni v marketinške namene. Če zelo poenostavimo: pri nevromarketinških raziskavah so preiskovanci izpostavljeni čutnemu dražljaju (vid, vonj, zvok, otip, okus), z različnimi nevroznanstvenimi in drugimi tehnologijami pa jim izmerimo možgansko aktivnost in odziv na sam dražljaj.
Praktična uporaba
Z uporabo rezultatov nevromarketinških raziskav in eksperimentov lahko lažje razumemo, zakaj se potrošniki odločijo za nakup predvsem na podzavestni in čustveni ravni, ki igra pomembno vlogo pri nakupnem odločanju. Ljudje namreč odločitev o nakupu sprejmemo povprečno v 2,5 sekunde. Z uporabo nevromarketinga in s pomočjo razumevanja nakupnih odločitev tudi na podzavestni ravni se lahko izognemo številnim napakam in izdelke bolj približamo in prilagodimo potrošnikovim potrebam.
1
Pogled skozi oči vaših strank
EYE TRACKING
Tehnologija eye trackinga nam omogoča identifikacijo vizualnega dražljaja, ki pritegne največ pozornosti gledalca poleg tega pa nam s toplotnim zemljevidom pomaga tudi pri določanju poti pogleda, fiksacij in sakad. Ne glede na to, ali gre za preučuvanje umestitev izdelka, oblikovanje embalaže, oglaševanje ali uporabniško izkušnjo, nam eye tracking natančno razkrije, kaj pritegne pozornost in kaj vpliva na nakupno vedenje potrošnika. Te informacije vam omogočajo, da vaše podjetje resnično postane usmerjeno k strankam.
Uporaba:
- testiranje prepoznave logotipa in ključnih sporočil,
- testiranje in načrtovanje uporabniške izkušnje (UX),
- optimizacija oglaševalskih materialov,
- razvoj izdelkov in embalaže,
- analiza in načrtovanje postavitve izdelkov (POS).
2
Skeniranje možganske aktivnosti
EEG
S tehnologijo EEG z majhnimi elektrodami merimo električne signale, ki nastanejo z možganskim valovanjem. Pomembno je zajeti sliko celotnih možganov, saj lahko le tako razumemo, kako se možgani odzivajo na določen dražljaj. Tehnologija EEG omogoča zaznavo trenutnih odzivov in je idealna za spremljanje možganskih valov ob gledanju oglasa ali kakšnega drugega vidnega dražljaja, ki mu je potrošnik izpostavljen.
Uporaba:
- testiranje prepoznave logotipa in ključnih sporočil,
- testiranje in načrtovanje uporabniške izkušnje (UX),
- optimizacija oglaševalskih materialov,
- razvoj izdelkov in embalaže,
- analiza in načrtovanje postavitve izdelkov (POS).
3
Spremljanje čustvenih odzivov
ANALIZA OBRAZNIH IZRAZOV
Eden najmočnejših kazalcev čustev je naš obraz. Ko se smejimo ali jokamo, izražamo svoja čustva in tako drugim omogočamo pogled v naše misli s tem, ko »berejo« obrazne spremembe.
Način uporabe tehnike analize obraznih izrazov, ki spada med biometrične tehnike, je zelo preprost: ko se nasmehnemo, postanemo jezni ali izražamo druga čustva, uporabimo različne obrazne mišice. S pomočjo senzorjev natančno spremljamo premike obraznih mišic za zaznavo izrazov in nezavednih čustev, ki se pojavijo ob določenem čutnem dražljaju.
Majhen nasmeh torej ni nujno odraz tega, kar človek v danem trenutku čuti. Z uporabo tehnike analize obraznih izrazov pa lahko interpretiramo subtilne reakcije, ki ponujajo vpogled v dejansko mnenje in odziv potrošnika. Včasih je možno celo predvideti vedenje, ki bo sledilo tem izrazom.
4
Več kot le videz
SENZORIČNI MARKETING
Poleg tehnik, povezanih s preiskavami, ima nevromarketing tudi bolj praktične in funkcionalne aplikacije, kot je senzorični marketing.
Večina vizualnih oglasov in sporočil, ki jih ljudje dnevno srečujemo na vsakem koraku, je zaman, saj smo potrošniki izpostavljeni vizualnim dražljajem bolj kot kadarkoli prej. Raziskave kažejo, da več dražljajev ko sprejmemo, težje je pritegniti našo pozornost. Vid seveda igra pomembno vlogo pri nakupnem odločanju, vendar sta močnejši čutili vonj in sluh, ki lahko s pomočjo zrcalnih nevronov aktivirata iste predele možganov kot vid
Obstaja več oblik senzoričnega marketinga (aktivacija čutila za sluh, vonj ali dotik), vsi pa temeljijo na isti ideji: vplivanje na potrošnika, da ob prisotnosti senzoričnih stimulacij pomisli na določeno blagovno znamko.
